Spasky X Blog

Končala sva skoraj dvoletno kariero s Twingom (ljubkovalno Alfonso).
Zakaj Alfonso niti ne vem točno, dobil ga je tistega večera na koncertu NMN kjer je ofišali postal Alfonso - žur avtomobil.
Nekateri potniki v tem space shuttle (preveč substanc) avtomobilu, ne bojo nikoli pozabili tisti večer.

Imela vsa vzpone in padce…kurac nobenega vzpona ni bilo, sami padci. 3x me je na cesti pustil.
2x mu je šla aksa, 1x me je na avtocesti pustil (zobati jermen se je odločil odzobati svoje) in 1x se je odločil verjetno zaradi kompleksa manjvrednosti oziroma nenehnim zmerjanj z majhnim, babji, če že ne pederskim avtomobilom skregat z javno razsvetljavo - kandelaber. Hotel ga je podreti in bojeval se je pošteno a bitko vseeno pušnil in mojih 300€ tudi. No takrat me je čeprav ranjen vseeno pripeljal domov.
Več sreče želim novi lastnici.

Res je, dolgo nisem nič spesnil.
Veliko se dogaja ampak kaj, ko ne najdem časa, da bi dopolnil v blogu. Mogoče izgovor ali sem pa res dejansko samo len.

Živ sem še (hvala na vsa tista pisma oboževalk, ki so me pogrešale in prosile naj kaj novega zopet napišem, mimogrede svoje nage fotografije mi lahko še vseeno pošiljate…), malo težji, predvsem po kilah in ostrigel se nisem že več kot leto dni…aja pa brijem se tut bolj poredko, tako da me sedaj pri letalskih osebnih pregledih in cariniki na meji temeljito pregledajo (gumijaste rokavičke press…).
Pure joy.

Letos so me pa res razveselili z darili. Vem, da sem zahteven in je zajeban najti nekaj kar bi me razveselilo ampak letos so zadeli:
- knjigi Pošta - C.Bukowski (ki sem jo že prebral in sedaj požiram že Ženske) ter T.Kosmač Punk is dead, ki me še čaka…
eno lepo pesem mimogrede:

- vikingški kelih z pomanjkljivo oblečeno bojevnico, ki mi bo vsekakor prav pršu, ker sem ravno pizdil, da nimam nobenega večjega kozarca za pir al pa vin

- bon za sončne špegle, nazadnje sem jih imel pred ohoho leti, sprobaval sem vse vrste očal, nič ni bilo zadovoljivo, potem pa le najdem neki za moj čelešnik, Alain Mikli

Fuckin indeed…
No means no - 3.7. Radeče, kamnolom…
Sploh ne vem kje bi začel, bom stopnjeval…bili so odlično, fenomenalno, izjemno, sijajno, veličastno, svetovno, nadnaravno, mogočno, izvenzemaljsko, legendarno, čarobno, utopično božanski.
Premal sem jih pohvalil.
Stari prdci so se spet pokazali v najboljši luči…verjetno je na to vplival tudi ambient in družba, po celjskem Kljubu (se ne spomnim katerega leta) je bil to (IMHO) najboljši njihov koncert.

Še slikice by Zisky:

Prvič na Slipknotih in sploh po dolgem času zopet na pravem metal koncertu.
Že cariniki so me nasmejali:
“Kamo idete?” odgovorim, da v Dom sportova na koncert…
“Ahaa, pa da, bas je prosao neki crni avtubus a na njemu svi pošarani (tetovirani) i prebušeni (piercing).

Po rahlem “lost in Zagreb (njihove uličice, ki so meni vse enake)” sem le uspešno prijadral do Dom sportova. Dobil prvi parking ravno pred dogajanjem…lucky bastard.
Pirček (Žuja je zakon), čik in gruča metalcev, ki se pripravlja na vstop.
Predskupin na žalost (ali pa tudi ne) nisem videl. V dvorani je bilo peklensko vroče in ob prihodu Slipknotu se je vročina le še stopnjevala…
Ni kej, super so bili, pravi “live band”…
Super družba, super koncert.

in še komad, ki ga vrtim v avtu:

Kot pravi moj prjatu - v “3.0 verzijo” sm vkorakal, gad damn :))
Nč, bom skromen, jutri naj še 7 lepih cifr pade pa bo…

Zdaj že skor pol leta “blipam”. V tem času se je nabralo 651 komadov naloženih po moji izbiri in dobil 80 poslušalcev (tistih zvestih ). Pred kakim mesecom so dodali zravn muzike še dostop do youtube spotov, kar je še povečalo izbiro možnih skladb.
Naročil tudi majčko, tako da čakam pošiljko preko luže…

BLIP.fm

Slavonijaaaaa…ne dirajte mi ravnicu!
3. dirka v PH quad. Slavonci so seveda zmeraj pravi gostitelji, hrane in pijače nikoli ne zmanjka.
Letos je bilo peklensko vroče, cca 30°C v senci…
Proga je spremenjena, nekaj skokcev luštnih ampak vse preveč majhnih puklc, kjer prletiš na flat…
Možnost prehitevanja skoraj nemogoča.
Na žalost sem pa prvič letos tudi malo bolje okusil trdoto slavonske zemlje. Na najbolj oddaljenem skoku me je v zraku preveč obrnilo postrani in padec je bil neizogiben… zdravnik, medicinska sestra in podporniki iz kluba so bili pri meni še preden sem uspel vstati, verjetno je zgledalo bolj grozno kot je bil občutek…
Itak, ko si v šoku ne boli nič, zvečer sem pa vedel, da bo pizdarija.

No nima veze, v Slavonijo pridem zmeraj.

Jp, nov klubski dres (zdaj se član X-tream klub Brod), ker je imel Tommy težave s svojim LTR-jem smo zamenjali tudi amortizerje FOX, distančnike, gume in sva tako vozila oba z mojim.

Itak, rokavi morjo bit zavihani :

Opa, ritko nazaj:

In tukaj me je Jani (še malo pa poklicni fotograf) uspel uloviti pred padcem:

In Tommy na moji Suziki:

Vir slik : Croline portal in seveda Jani.

Zame novo prizorišče, proga v srcu središču hrvaškega zagorja.
Na začetku so začinili otvoritev dirke takoimenovani “Radobojski kuburaši” s svoji detonacijami.

Proga, če le ne bi bila tako prašna in trda kot asfalt bi bila idealna…zelo razgibana, par lepih skokov…
Vse pač ne moreš imeti. Gledalcev je bilo bojda čez 3000 kar kaže na rast zanimanja tovrstnih dirk na hrvaškem. Pohvalno, kaj je pa pri nas?!

Del proge:

Priprave na štart:

Se morm pohvalt, da mi štarti grejo že na bolje, jihaaa konjiča:


to kockasto zastavco mam najraje :

Vir slik: Croline portal, Jani.

Mlad slavonski metal band v katerem “poje” bratranec.
Ker ima danes RD objavljam njihovo garažno vajo.

iz teh pobov še bo neki…